Aljoša Bagola: Že pripravljam prste, da bodo darila lično zavita
Neumorni kreativec o praznikih, obdarovanju in otroških spominih.
Prazniki so za slovenskega kreativnega direktorja desetletja, priljubljenega knjižnega avtorja, kolumnista in predavatelja, nekaj popolnega.
Zato si Aljoša Bagola poleg popolne zimske kulise želi popolnih daril. Kaj mu je iz otroštva ostalo najbolj v spominu? In česa se veseli letos? Preberite v našem pogovoru z avtorjem uspešnic Kako izgoreti in Srečo, prosim.
Najljubši praznični običaj?
Življenje je prazno le, če ga ne živimo kot praznik. Zato si ob praznikih želim polno vsega: popolnih vonjev, krasnih luči, dobrih ljudi in predvsem nečesa, na kar pa na žalost nimamo največjega vpliva. In to je sneg. Če na božični večer sneži ali je pokrajina že bela in se krasno svetlika, je to popolnost.
Darilo, ki ti je ostalo najbolj v spominu?
Od takrat se je računalniška moč povečala za stotrilijonkrat. Naj vam pojasnim. Moje najlepše praznično darilo je bil namreč računalnik Commodore 64 s tistim kasetnikom, ki si ga moral filigransko »rihtati«, da ti je zavrtel igrico. K temu je bila seveda prišteta tudi potrpežljivost, saj je to trajalo zelo zelo dolgo, tako da smo vmes lahko pojedli celo božično večerjo. Potem sem nestrpno tekal po stopnicah navzgor, ali se je igrica že naložila. Seveda so bile to tiste znamenite olimpijske igre, tako da sem že prvi večer polomil joystick. In tako je šlo naprej.
Kaj boš podaril letos?
Glede letošnjih daril si že manem roke in pripravljam prste, da bodo lično zavita. V mislih imam knjigo Mihe Šaleharja Pustolovec zmote, ki je taka kri za srednja leta oziroma za krizo srednjih let. Potem Božičnega pujsa, pa ne na mizi, ampak v obliki knjige avtorice J. K. Rowling. In seveda krasne rokovnike ilustratorke Hane Stupica. Komaj čakam, da bodo moji dragi v njih beležili krasne ideje in lepe misli.
